Pravih vajeti ni v gradu: valpeti hočejo prvi vihteti bič, a jim stopajo na prste Lenkovičevi Uskoki, ki se nikogar ne boje; grajski hlapci so objestni, postavijo se po robu valpetu in Uskoku, a nad kmetsko rajo se upa zmrdovati celo. Vlastelja Lenkoviča pa ni doma: v je general, v Pobrežju ima le konje jahance in kakega svojca, sam pride na obisk komaj vsake kvatre, grad prepušča v varstvo oskrbnikom in svojim Uskokom ter gospodu župniku pobreškemu, ki ima tudi svoje bivališče v gradu. Noč se je nagnila, kresovi ugasujejo, grajska vrata so zapahnili, v taborišču je do malega vse:,, Fučkovci in z one strani Kulpe so pribežali, in Rosopanjci.