Umirajoči ošine Lenkoviča z belim pogledom in pljune skozi kri: »Djaur!« »Glej,« nadaljuje Lenkovič prijazno, »to je pa Herbart Turjaški, kapetan, se ga tudi spominjaš.« »Dindušman***!« pljune zopet. »Dželat****!« ga zavrne Frankopan. »Haramiti*****!« dvigne glavo in jo spusti zopet na zemljo.