Moški so gledali temno in so si vihali rokave, ženske so kričale, otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo; da je huda ura blizu. Tedaj pa sta se spomnila obadva župana, da bi tepež ne bil koristen; že zategadelj ne, ker bi sirotni Šimen vendarle ostal na meji in bi pravica ne bila dognana. In obadva hkrati sta vzkliknila: