Spet se je vzdignil od obeh strani silen vrišč in trušč; spet sta se prerivala obadva biriča sredi kolovoza; Šimen je visel med njima in se ni branil ne z besedo, ne z rokó.
Moški so gledali temno in so si vihali rokave, ženske so kričale, otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo; da je huda ura blizu. Tedaj pa sta se spomnila obadva župana, da bi tepež ne bil koristen; že zategadelj ne, ker bi sirotni Šimen vendarle ostal na meji in bi pravica ne bila dognana.