In poznal jih je, ki so jim bili očetje pijanci in malopridneži, na strehi je sedel celo fant, ki mu je mati nekoč ob belem dnevu omahovala po vasi in pela brezbožne kvante; še pogledali ga niso. In razumno je presodil: ”Ni treba, da bi jim pokazal svoje misli, zaradi misli me sovražijo, morda se mi vidijo iz oči!“ ... Stresel se je malo in zravnal, da bi gledal jasno in da bi minile vse skrbi in misli.