Stric, mizar, je bil v delavnici, ki je bila na onem koncu hiše; vračal se je pozno v noč in se je opotekal; govoril je z neokretnim jezikom, nato je legel in je takoj zaspal. Tedaj se je odpravil tudi, zakaj v sobi je bil dušljiv in težak vzduh ... Sedel je za mizo in zraven je sedela, nekoliko sklonjena, tako, da je svetila luč naravnost na njen obraz in na par svetlih kodrov nad čelom.