Tam ni bilo stopnic ne navzgor in ne navzdol, pač pa so držali mostovži na vse strani, kakor žarki iz gloriole. Bilo je svetlejše, pa ni vedel, odkod je prihajala tista bleda, jetična svetloba.
”Naj bo v božjem imenu!“ si je mislil in se je napotil po tistem mostovžu, ki je bil najbližji.