Tja ga vodi, siromaka, do tiste hiše, kjer se je bilo odprlo okno in se je prikazala roka! Vodi ga, popotnika, za tisto kočijo, ki je vpreženo vanjo dvoje urnih belcev in ki drvi jadrno preko polja, preko travnikov! In vodi ga, ljubezni željnega, nikdar ljubljenega, do tistega balkona, ki sloni na njem gospa, pribežnica! ...