To pa se je zgodilo tedaj, ko so ga poslali k čevljarju, da bi se učil in ko je pobegnil še tisti večer ter blodil po mestu, po drevoredih.
”Bilo bi vse drugače, ko bi bila doma!“ si je mislil, kadar je ležal na postelji in je bil žalosten. ”Toda šla je in me je ostavila čisto samega; do veselja ji je bilo in do drugega nič, pa je pozabila name, pa je brez usmiljenja!“