Poklical ga je poluglasno izza kropilnika; še niže je klonil glavo, kakor plašni metulji so frfotale misli, rade bi se vzdignile in se niso mogle ... Kdaj je pač bilo, ko so gledale še veselo in naravnost njegove oči ... ko se je bil tam na neizmerni pokrajini odgrnil kos sivega zagrinjala in je ugledal jasno nebo?