Odprl je oči, da bi videl temo naokoli, ali v temi je videl njeno roko, njeno belo toplo roko preko komolca, ko je stala pred ogledalom in je vzdignila roke in so zdrknili široki rokavi skoro do ramen ... Tam spodaj je bil šum zmerom glasnejši, je že razločeval pijane glasove.
”Pozno je že, morda je že polnoči ... zdaj pač ne bo nikogar ...