Zdaj pa mu je bilo, kakor da bi mu gorel ogenj v telesu; prav nad njim, tam nad strašno cesto je bilo sonce. Stresal je z glavo in se brisal z rokavom po vratu in po čelu; še zmerom mu je bilo, kakor da bi imel butaro na glavi in ni se je mogel otresti. To ni bil zdaj več tisti prijazni kraj, ki ga je videl zjutraj; čisto tuj kraj je bil, sovražen in pust.