Ni se mu nič mudilo, postajal je pred, pred leščevjem; lešniki so bili že skoro dozoreli, tisti, ki je sijalo nanje popoldansko sonce, so bili že rumeni in so se sami luščili iz suhih robk, pa je bil še daleč sveti. Robidnice so bile že čisto črne in mehke. Med lazi je tekel studenec po tesni globoki strugi, brvi ni bilo nič, le veliki kamni so bili položeni od brega do brega; zdaj je bil studenec plitev in gladki, izmiti kamni so gledali iz vode.