nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Zdenko Petersilka, poved v sobesedilu:
Držala je za roko; še zmerom so padale nanj težke pesti, on pa se ni več tresel; opraskan in s krvjo oblit je bil njegov obraz, iz obraza pa so se svetile mirne, globoke oči. Mraz mi je bilo pri srcu, ko sem videl njegove tenke, drobne roke; z otroško, slabotno pestjo je vrnil vsak udarec, molče, ne da bi se ozrl.
Pijanec ga je ugledal, z dolgimi koraki je omahnil proti njemu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani