nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Zgodba o grbcu, poved v sobesedilu:
je vstal počasi, šel je počasi in tiho mimo obeh in je nalahko nagnil glavo; ne strahu ne pomilovanja ni bilo v njegovem lepem smehljaju: V tistem trenotku je stopila preko izbe, omahnila je kakor v kolobarju in je padla na preprogo ... Pripetilo se je, da je srečal študenta, ki je šel s tako lepim dekletom, kakor ga še ni bil ugledal do tistega večera. in drobna in tanka je bila, da bi se je človek v svetem strahu ne dotaknil niti z mezincem; v obraz bi ji pogledal, tisti tihi, v daljave sanjajoči, in bi zastokal od bolesti in sladkega koprnenja in sram bi ga bilo greha in vseh nečistih misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani