nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Zgodba o grbcu, poved v sobesedilu:
Tiho, mirno je stopal ob njeni strani, smehljal se je in je gledal v tla ... Po širokih stopnicah sta šla, s preprogo pregrnjenih; dvoje senc -- nikdo ni slišal njunih korakov. In sta prišla v mračno izbo, tako blagodišečo, da srce ni več spoznavalo, ne več sončno čutilo -- kakor da bi zatisnilo oči in zasanjalo radovoljno v greh in paradiž.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani