nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Zaklenjena kamrica, poved v sobesedilu:

Ob težki uri, ko duša klone, tava slepa, stoji že omahujoča kraj brezna, ob tej težki uri se prikaže iz roka, se rahlo dotakne oči, da izpregledajo, in iz noči se izvije svetlo jutro, in brezna ni več, in nebo je visoko in na nebu je sonce in pod soncem je ravna cesta in ob cesti je prijazen dom. Čegava je bila blagoslovljena roka, odkod? Trenotek je bil, ki se je povrnil; spal je na dnu in se je vzbudil ob pravem času; bil je spomin na skromen dogodek, vesel ali žalosten, prijeten ali zoprn, - ker ne v plamenu, v očeh je luč, - spomin na en sam obraz, na eno besedo, na misel, ki je nekoč, pred zdavnozdavnimi leti hipno in tiho spreleteladušo, morda celó spomin na en sam smehljaj, ki je kdovekje in kdovekdaj blisnil mimogredé preko neznanega lica.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA