Zdaj stojim že vsak večer na tistem mestu, kjer sva stala ob slovesu. Čakam na tisto svetlo lestvico, na tiste stopnice od luninih žarkov, ki segajo do neba, v neizmernost. Ali doslej se še niso prikazale, samo nekoč je nekaj zaplapolalo, zafrfotalo od daleč - to je bil pajčolan na njenem klobuku.