Ko sem prišel domov - že so se prikazovali na mirnih vzhodnih oblakih oranžni in škrlatasti robovi - sem se nenadoma domislil. Ves čas, ko je pripovedovala moja lepa dama - o prijatelj, da bi ji mogel poljubiti mezinec, ah, samo beli pajčolan na njenem klobuku, ki se dotika njenega čela, njenih las - ves čas je gledala na tistineumni gumb, a gumb se ni ganil, pomisli, ves čas je gledala nanj, pa se ni ganil. Ta gumb je bil vsega vzrok, on sam je bil vzrok, da je šla in da me je ostavila na cesti s tisto rdečo pentljo okoli vratu.