Tik poleg Pavleta je ležal na svoji culi star človek, najbrž tudi bolan, ker je bil ves zasinel v obraz; ogovoril ga je, pa ni razumel njegove govorice. Vsenavzkriž so govorili, razumel pa ni nikogar in nič mu ni bilo žal. ”Pozna se jim revščina in bridkost na obrazih!“ je rekel.