”Če bi moja ljubezen bila tvoj kruh,; nikoli ne boš lačna.“
Kanila je prva kaplja, sto drugih je kanilo za njo, namah so razrile prašno cesto; veter je potegnil krepkeje, se je odvezala ruta, je zgrabil za klobuk; črni nad njima se je spustil jadrno k zemlji, gozdovi sozabučali in ulila se je ploha tako gosta in iznenada, kakor da se je nebeško vedro prevrnilo.
in sta skočila čez jarek in sta se stisnila pod košato bukev.