Bajta je imela spredaj samo dvoje majhnih in ozkih oken. Ko se je poslavljal, se mu je zdelo, da gledata okni za njim, kakor dvoje žalostnih, očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu je zdelo, in da pravita:
”Ne očeta nimaš in ne matere, nikogar ni, da bi te v bridkosti tolažil in da bi se veselil s teboj.