Spotoma, že pod, je ugledal na polici pritličnega okna velik kos kruha, ki ga je bil tja položil razvajen berač. ”Vsaj pol očesa božjega še gleda name,“ je ves vesel pomislil. Zagriznil je v trdo, od sonca osušeno skorjo in je rekel: ”Vse se je izpolnilo, kakor je bilo sojeno, vse po besedi.