”On dela zame tam onstran morja, skrbi zame in misli name. Vsak vinar, ki ga zasluži; obrne desetkrat, predensi kupi suhega kruha; za svatbo in za balo hrani in za hude dni, pa si misli zraven: tudi ona hrani in ne zapravlja, prihranila bo vsaj za židano ruto in pražnjo obleko in še par srebrnikov povrhu! Pa se povrne nekoč in bo spoznal mojo hinavščino -- na tla bo pljunil predme ter pojde!“