nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Zimsko cvetje, poved v sobesedilu:
Ob polu sedmih se je napotil Maricelj na svojo božjo pot. Od nizkega sivega neba so gosto in tiho padali debeli, težki kosmi, padali so mu v oči, na lica, na roke, hladna vlaga mu je prepajala suknjo, segla je do kože, v prsa, čisto v srce. Gazil je preko kolen, v dve gubé sključen; sredi pota je začutil, da je tako truden, kakor ni bil nikoli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani