Vesele so morda časih, ali tisto veselje je bolestno;, ne frfotá prijetno, kakor metulj v soncu, in tudi ni glasno, kakor pesem; molči in leži pod težko mislijo, živ človek v rakvi.
Pride morda mati, vsa obložena, z veselim nasmehom v obrazu. »Glejte, otroci, kaj sem vam prinesla.