Stopalo je po kuhinji z nerodnimi koraki, toda previdno, počasi, tipalo je po durih in duri so se odprletako nalahko, kakor da bi se odpahnile same. Na pragu je stala velika senca, razločevali so zmerom bolj in zmerom bolj so se širile oči od strahu. Stal je tam človek visok, da se je skoro dotikal stropa z veliko črno kučmo, ki jo je imel na glavi.