In vse, kar je bilo lepega od do mraka, vse je le spomin, ali so morda le sanje, ki jih je Bog poslal za tolažbo - objokanemu otroku ropotuljo.
Tako težak mi je bil korak, kakor da sem bil ves dan hodil tisto pot, ki je tri ure hodá. Videl sem že vse, kakor je v resnici bilo: najdražji obraz razglodan od skrbi, najmilejše oči objokane, najblažje ustnice trepetajoče od pritajenega ihtenja ...