Saj ne tam za gorami v veselem soncu: pred menoj v tišini in grozoti noči je pravo moje življenje; tam so črne skrbi, je prezgodnja utrujenost, je rano spoznanje, iz ponižanja in trpljenja porojeno. In vse, kar je bilo lepega od do mraka, vse je le spomin, ali so morda le sanje, ki jih je Bog poslal za tolažbo - objokanemu otroku ropotuljo.
Tako težak mi je bil korak, kakor da sem bil ves dan hodil tisto pot, ki je tri ure hodá.