Zadnjič sem bral, kako je vojak ogledaval svojega mrtvega tovariša, ki je ležal v snegu, vznak. Čepica mu je postrani visela globoko v čelo; golobrad je bil, v lice ves; iz ust pa mu je od vsakega kota usten curljala rdeča kri v lepem. Tovariš se je sklonil globoko čezenj in je rekel: ”Zdaj si dobil bradico, lepo rdečo bradico!“