nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Večer na vrtu/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Rdeče luči so se motno svetile izza črnega vejevja, kakor izza nemirnega, v vetru plapolajočega zagrinjala, ki se je sunkoma zgrinjalo in razstiralo. Oglasil se je ženski smeh, napol pritajen in zastrt, zažvenketal je kozarec, debel bas je načel fantovsko pesem ter je mahoma umolknil, kakor da je bil kamen butil ob plot ter padel v travo. Na trgu, od mesečine obžarjenem, je bilo tiho in mirno, kakor na nebu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani