nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Velika maša/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Ne eno lice med vsemi ni bilo gladko in veselo, prav vsa so pričala, da jih je bila bridkost pobožala z mrzlo roko, in spomin je ostal za vselej, grenak in bled; oči so gledale zamišljeno, bile so vdane in mirne, kakor v temno globočino zamaknjene; poznalo se jim je, da so videle zgodaj in prezgodaj smrt v njeni grozi.
Nič drugačni od teh sključenih, zgrbljenih, izžetih žensk niso bili otroci, ki so stali spredaj, blizu pred oltarjem. Drobni so bili, še predrobni, ali spoznanje jih je bilo zaznamenovalo tako očitno, da so bili podobni odraslim pritlikavcem, ki so bili doživeli vse do kraja, kar more doživeti človek in jim ni tuja nobena žalost in nobena bolečina, tudi smrt ne več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani