nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Večerna molitev, poved v sobesedilu:
Zunaj je bila topla, tiha jesenska noč; zvezde so sijale; toliko jih je bilo, da sem od žarke svetlobe komaj razločil sinje nebo samo. Kakor sem gledal, se je bočilo to svetlo nebo zmerom niže ter se je v nedoglednost razmikalo na obzorju; in zdelo se mi je, da se vzpenjam v bleščeče nižave sam, da se moje noge ne dotikajo več trde zemlje.
Bolesten vzdih se je oglasil iz izbe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani