nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: V mesečini, poved v sobesedilu:
In iz mraka so stopali v belo svetlobo čudno lepi, beli obrazi, vsi enaki in vsi podobni čudno lepemu, belemu obrazu, ki je slonel ob oknu. Stopali so iz pozlačenih okvirjev, smehljali so se in gledali plaho z velikimi, začudenimi očmi.
Molčala sta dolgo in sta gledala v nebo -- kakor s strme visočine v morje; obšla ju je sladka omotica, srce se je širilo, misli so bežale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani