nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: V mesečini, poved v sobesedilu:
Nad črnim poljem se je vzdignil mesec in komaj je z zaspanimi očmi pogledal na dolino šentflorjansko, so zašumeli bori in iz mraka zavzdihnila je zdramljena bolest, iz ranjene ljubezni porojena. Ob oknu sva slonela; Hiacinta (ki ti sporoča lep pozdrav) in jaz. In njeno srce, vseh sladkosti polno in lepih čednosti, je vztrepetalo in njen obraz, tako neskončno, da so v primeri z njim vse lilije na svetu sami črni tulipani, pomisli, ta obraz je prebledel!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani