nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: V marcu/Črtice, poved v sobesedilu:
Natanko te vidim; mlada in živa stojiš pred mojimi očmi. Izpod nemirnih črnih obrvi se mi smeje dvoje plamenov; tvoja ustna so temnordeča, še vsa vroča od mojih poljubov ... Kako je bilo mogoče, da se je ta prelepa spomladanska pesem završila s tako dolgočasnim, praznim verzom?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani