nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ulica umirajočih, poved v sobesedilu:
Vsi so namreč taki, da ne govore o bolezni in tudi ne mislijo nanjo; prav tako, kakor jaz ne mislim na svoje lase, na svojo brado, na svoj nos; smrt je v njih, neobčutena in neopažena, kakor je v meni kri in življenje. In tudi so vsi taki, da žive ponoči in umirajo podnevi; kolikor je ulica dolga, je v vsaki hiši vsaj po eno okno do jutra odprto, a od do poldne tesno zagrnjeno; tam slone vso noč v odeje zaviti, in strme v nebo s temnimi očmi.
Teden dni je bilo pred svetim večerom, ko sva gledala za pogrebom in je šla preko ulice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani