nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ulica umirajočih, poved v sobesedilu:
Nisva gledala več samo na oči in na ušesa, temveč tudi na čelo, na lica, na izraz in obliko ustnic, na podbradek in vrat; bolj nego vse drugo je bil važen način, kako je obsojenec govoril, kako je sedel in hodil in posebno še, kako je - mislil. Zakaj obsojenci mislijo naglas; tiho slutnjo, ki bi jo radi skrili, razodenejo ob prvi priliki s kretnjo in pogledom, celo z besedo; molčali bi, pa naravnost, da bi skrivnost razkričali.
Ne samo za človeka samega, treba se je bilo brigati za vso okolico; drugače bi naju ukanil, ko sva mu pretehtala poslednjo kapljico ter prižgala svečo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani