nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Ugledala je veliko rožo, ki jo je bil zalučal nekdo od one strani aleje preko voz prav na rob jarka. Že se je približal voz, zavrtilo se je kolo in je švignilo preko rože, preko velike bele rože ... Štefi je planila, posegla je po roži in voz, ki je prišel za prejšnjim, jo je oprasnil na mezincu, ko se je hitro umaknila ... Na pol je bila že zmečkana velika roža, lističi, ki se jih ni bilo še dotaknilo kolo, so se zvijali, zvijali so se od bolečine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani