nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Že je sama začutila bolečino, kakor da bi vozila kolesa preko njenih nog, njenih rok, preko njenega obraza ... in stokala je sama in prosila usmiljenja ... Ugledala je veliko rožo, ki jo je bil zalučal nekdo od one strani aleje preko voz prav na rob jarka. Že se je približal voz, zavrtilo se je kolo in je švignilo preko rože, preko velike bele rože ... Štefi je planila, posegla je po roži in voz, ki je prišel za prejšnjim, jo je oprasnil na mezincu, ko se je hitro umaknila ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani