nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Vsa aleja je bila že pokrita z rožami, po mehki, dišeči, beli preprogi so vozili vozovi. Kolesa so trla in trgala neusmiljeno tiste nežne bele lističe, tiste komaj še razvite bele popke, tiste nedolžne glavice poznih šmarnic. In Štefi je videla, kako so se lističi zvijali, kako so trepetali od bolečine ... slišala je, kako so vzdihovali in stokali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani