nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Ali Štefi ni videla ne tistih obrazov, ki so švigali mimo - celo kneginje Metternichove ni videla - niti onih, ki so drgetali zraven nje. Pokleknila je bila in je pobirala rože, nageljne, lilije, hijacinte ... roka ji je trepetala, po licih so ji tekle solze ... Vsa aleja je bila že pokrita z rožami, po mehki, dišeči, beli preprogi so vozili vozovi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani