nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Ženska je segla v voz, med nageljne, ki je imela zakopane v njih debele noge in ki so jo pokrivali skoro do trebuha, zagrabila je skoro polno pest ter vrgla nageljne med špalir. In množica se je ruvala, suvala, trla se, ženske so padale v gneči na kolena, trgale so se za umazane, poteptane nageljne, ki so izgubili v potni roki debele židovske dame vonj in barvo.
”To je gospa, to je gospod ... ... ...“ se je razlegalo ob poldrugo uro dolgi aleji in ženske so vtikale s trepetajočim spoštovanjem poteptane nageljne v nedrije, zakaj doteknila se jih je bila najbogatejša dama, dobrotnica vesoljnega proletariata, žena fabrikanta, ki mu je služilo dve tisoč sužnjev, gospa ... ... ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani