nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Čuden glas, dolg, zategnjen, neizrekljivo srečen ”hó‐ó‐ó!“ se je vzdignil iz obeh špalirjev, iz deseterih tisoč stisnjenih prs, od prahu in vročine suhih grl.
V vozu je sedelo dvoje silno debelih ljudi, mož in žena; dvoje debelih, potnih, zaničevanja in pekovskega ponosa polnih židovskih obrazov. Ženska je segla v voz, med nageljne, ki je imela zakopane v njih debele noge in ki so jo pokrivali skoro do trebuha, zagrabila je skoro polno pest ter vrgla nageljne med špalir.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani