nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Upirala se je z nogami krepko v tla, da bi je ne prerili preko jarka; v rokah je tiščala sončnik in časih je pogledala, če ji niso odtrgali lepe bele pentlje od držaja.
Že so prihajali prvi vozovi in v špalirju se je zganilo, valovanje je bilo močneje, posrečilo se je nekaterim ženskam, da so se pririle v prvo vrsto, sopeče, potne, raztrgane, lase odvezane in razkuštrane.
Dvoje belcev je bilo vpreženih v prvi voz; na glavah, na beli nageljni, beli nageljni na voznikovem biču, nadvozom umetno nebo od belih nageljnov, ves voz do vrha poln samih velikih, sveže dišečih belih nageljnov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani