nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ura, poved v sobesedilu:
V kotu na skrinji je sedela dan za dnem Rekarjeva babica. Prejšnja leta je navadno držala na kolenih knjigo o življenju svetnikov ter čitala polglasno in z ustni šepetaje; zdaj pa so ji oči tako oslabele, da kljub vsem naočnikom in najskrajnejšim naporom ne more več razločevati meglenih, plešočih črk pred seboj. In tako sedi tiho, s prekrižanima rokama, tresočo glavo in polodprtimi očmi ter premišljuje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani