nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ura, poved v sobesedilu:
V sobi Rekarjeve babice je bilo zmerom tako strahotno tiho, mrtvaško. Dasi sta bili obe okni precej visoki in čisto omiti, vendar ni bila nikdar nobena stena popolnoma svetla: zdelo se je, kakor da je vse zavito v nekako motno, sivo meglo. Pohištvo je pričalo o izredni starosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani