nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Utrinek iz mladosti/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Počasi in težko se je roka do roke spustila preko mize. Njena je bila gola do komolca, od zapestja zmerom bolj, tiha in samosvoja; v jamici pod komolcem se je svetila tenka sinja žila; prsti so bili plahi in nerodni; ko sem se jih dotaknil, sem občutil, da je tudi moja roka mrzla in potna.
Spogledala sva se; ta pogled je bil zastrt in žalosten; od suhih ustnic ni bilo besede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani