nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
In zaskele ga vsi tisti poljubi, ki jih ni poljubljal, raztresen, pregrešno nezvest, duše ga v grlu vse tiste ljubezni polne besede, ki jih ni govoril, ker ni mislil na svojo ljubezen, kakor bi bil moral misliti od hipa do večnosti.
In njena roka je zdrsnila iz njegove, vzdihnil je in ni je več videl; njen obraz se je izgubil v daljavi; komaj je še razločeval svetlobo, ki je padala v mehkih iz njenih oči.
Dolina se je ožila; vlak je hitel mimo zelene, mirne reke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani