nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Zelo je bil utrujen, želel si je že počitka. V tej uri ga je bilo strah, zgrozil se je, če je pomislil, da bi se vrnil v svetli dan, da bi skrbel in delal in mislil... mislil ... sukal nož po. Da bi begal po svetlih, prašnih, zadehlih ulicah in iskal kruha, in prihajal domov in hodil po ateljéju in poslušal, ko bi drdral šivalni stroj in bi škripale škarje v odmerjenih presledkih ... in bi bežal in iskal kruha ... in bi delal ostudna dela, brez sanj, brez hrepenenja ... po tujih delavnicah hlapčevska dela ... in grde skrbi bi iztezale skozi okno koščene roke in bi trkale na duri in odpirale polagoma in prihajale ... se je že; ravno pred njim se je vzpenjala na nebo medla svetloba; slišal je šumenje od daleč in telo se mu je streslo v prijetnem pričakovanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani